Avtor: Elvis Zadravec

Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Kraj: Wiesbaden, Nemčija

Izkušnja: študijska izmenjava Erasmus +

Obdobje: 6 mesecev

Slovenija je majhna in na žalost ne uspe zasijati v vsej svoji veličini. Tudi zato je želja nadobudnih, perspektivnih študentov, dijakov oz. zgolj ljudi, ki si želijo uspeha, ki si želijo doprinesti k razvoju našega okolja v pozitivno smer, odhod in nabiranje izkušenj, novih perspektiv in novih znanj  zunaj slovenskih meja.

Eden teh sem tudi sam, z mislimi vselej pri dnevu po jutrišnjem in, da bi moji pogledi, ideje, mnenja bili bolj celostni sem se tako odločil izkusiti si tujino. V državi, ki v marsičemu predstavlja ideale tudi v svetu, imajo drugačno kulturo predvsem pa narodnostno sestavo, so naprednejši in njihova družba bolj odprta, … v Nemčiji.

Na žalost se ne usedeš na vlak ali avtobus in odpotuješ pač pa moraš to načrtovati že vsaj nekaj mesecev prej. Jaz sem študij v tujini začel sredi marca 2018, dokumentacijo zanj pa začel urejati tekom oktobra in moram povedati, da sem se z nekaterimi roki pošteno boril. Že pred potjo si je potrebno izbrati predmete, ki jih boš tam opravljal, a to je skrb, ki ji ne namenjajte preveč časa po nepotrebnem. Predmete lahko namreč tudi med časom študija v tujini še spreminjate, ali pa uberite mojo taktiko in si preprosto izberite več predmetov. Namreč edini pogoj je, da jih opravite dovolj, ne glede na to koliko ste si jih izbrali. Birokratske zadeve so pač trn v peti teh priprav na odhod in boste ob temu potrebovali nekaj volje, potrpljenja in časa. A za pravi namen ni tako težko.

V procesu priprav na odhod v tujino in potem med samim študijem v tujini sem prvič tudi v realnosti in ne zgolj na moji EMŠO številki, občutil, kako izgleda svet odraslih. Urejanje vse potrebne dokumentacije, iskanje stanovanja, prevoza, …
Ob tem pa priporočilo, za polno doživetje izkušnje v tujini se nanjo odpravite sami, brez dogovora s sošolci/prijatelji.

In se podaš … podaš v neznano. S svojimi pričakovanji, ki pa večkrat nimajo trdne podlage.

Prispeš v novo okolje, kjer te nihče ne pozna, nihče ne govori tvojega jezika in, ko sem se prvič sprehajal po ulicah v okolici mojega novega domovanja sem se počutil kot prerojena oseba, poln motivacije in izzivov, poln svobode in odprtih poti.

Začelo se je s sprejemom študentov iz tujine in sledil je 14-dnevni intenzivni tečaj nemščine, ki je prinesel večje rezultate od pričakovanih. Nato pa začetek semestra, obiskovanje predavanj, vzporedno s tem pa grajenje naše nove socialne mreže v danem geografskem prostoru, kar se dogaja hitreje od pričakovanj, zato tudi nasvet, da se odpravite sami in bodi vi, tako vas bodo tam obdali temu primerni ljudje in ne skrbite, ne boste osamljeni.

Vsako soboto organizirane aktivnosti za študente iz tujine, tudi te toplo priporočam. So priložnost, ki se Vam ne bo več ponovila in tudi tako spoznate vaše novo okolje, njihov slog življenja, kulturo itd.

Zaradi višine štipendiranja sem žal bil prisiljen tudi v iskanje dela ob študiju kot je to sicer stalna praksa pri nas in tako je tudi v Nemčiji, z eno občutno razliko, tam si študentje v času študija kruh služijo v svoji stroki. Prav vsi sošolci, ki so tam študirali kot redni študentje so tako bili zaposleni v gradbenih podjetjih, in sicer za 40-ur na mesec. Tam namreč ni študentskega dela in študentskih napotnic, ki so popoln nesmisel. Imajo preprosto tip pogodbe (»Minijob«), ki je primerna za študente, tako se normalno zaposlijo, teče jim delovna doba, njihov zaslužek pa zaradi nizke vrednosti teh pogodb ni obdavčen. Tako sem si tudi jaz poiskal nekaj dodatnih del, ki so mi omogočile kritje stroškov in me še dodatno integrirale v družbo. Moj krog prijateljev in poznanstev v kraju, kjer sem še pred 2 mesecema bil popoln neznanec je postajal vse večji, dokler ni postal tako velik, da mi je pričelo zmanjkovati časa za vse. Sladke skrbi torej.

Seveda pa nisem pozabil na študij, ki sem ga ob tem vestno opravljal in me je prav tako navdušil. Če začnem pri odnosu profesor – študent, je to druga dimenzija kot sem jo poznal pred tem. Odgovori so tako rekoč instantni, pogovori pa prej na prijateljskem nivoju. Sledi predmetnik, zaradi katerega sem si želel na njihovi fakulteti opravljati prav vse predmete, ki so bili na voljo. Šlo je za zanimive in v prvi vrsti uporabne predmete, ki jih bo vsak študent potreboval vsakodnevno v svoji karieri. Ogromno je projektnega dela, seminarskih nalog in predstavitev, ki jih morajo študenti opravljati in na tak način že tekom izobraževanja v bistvu izvedejo vse tipe projektov in nalog, ki jih bodo potem čakale na delovnem mestu. V njihovem šolskem sistemu sem res spoznal to, s čemer se pri nas hvalijo na papirju, tudi v realnosti. Namreč, kako izgleda študent, ki je vrhunsko pripravljen na delo v trenutku, ko zaključi izobrazbo.

Kaj pa vzdušje med študenti tekom semestra?

Že prvi teden me je šokiralo… Imeli smo šele t.i. uvodna predavanja, kotički in sobe za učenje pa že polne. Študentje so že zagrabili za delo in se lotili učenja. Ni kolokvijev ali kakšnih drugih vzvodov, ki bi jih v to silili. Odnos celote je pač drugačen in ti študentje, ki so pri nas izjema so tam pravilo. Tam si čuden, če se ne učiš in ne pripravljaš redno.

Po koncu predavanj pa še tisti slavni del vsakega semestra, izpit. Prav ste prebrali, izpit, en. V vsakem semestru je namreč za vsak predmet razpisan le en izpitni rok. Pred vsakim je bilo še eno ali 2 predavanji kjer smo skupaj s profesorjem ponovili snov za izpit in rešili še vse nejasnosti, čez cca. teden dni pa tudi odpisali izpit. In tudi, ko je govora o t. i. prehodnosti študentov je slika tam bila drugačna. Študentje, ki ne naredijo izpit so pač neslavne izjeme in ne v ponos fakulteti kot pri nas, kjer se nekateri ponašajo z tem, kako kakovostna je fakulteta, če je skoraj nihče ne opravi….

Konec dober vse dobro. Iz Nemčije sem se vrnil z zadostnim številom opravljenih ECTS-ov, z dodatnimi delovnimi izkušnjami, z močno izboljšanim znanjem tako nemškega kot angleškega jezika, z veliko novimi aspekti na življenje, veliko novimi spoznanji in eno veliko življenjsko izkušnjo. In kot, da to ni dovolj, sem tam spoznal tudi trenutno partnerico. Opravljanje študija v tujini, bodisi za 1 ali 2 semestra bi morala postati obvezna praksa v Sloveniji, kot to že imajo v nekaterih državah, saj bi to zelo pozitivno vplivalo na slovensko družbo. V tujini namreč spoznaš in ugotoviš tako zadeve, ki so v naši državi boljše in tudi kje si lahko za vzgled vzamemo kakšno tujo državo ter njihove dobre prakse in tako lažje doprinesemo k razvoju Slovenije.