Avtor: Nastja Fekonja

Fakulteta: Filozofska fakulteta

Kraj: Tarragona, Španija

Izkušnja: Erasmus + študijska izmenjava

Obdobje: 5. 9. 2018 – 3. 2. 2019

Vedno je bila moja želja, da grem na izmenjavo tudi nekam topleje, saj sem prej že bila na izmenjavi v Krakovu, a tam je bila nekoliko drugačna zgodba. Vedela sem, da bi šla v Španijo, a kam natančneje pa sem potem raziskovala, ko sem brskala po bilateralnih sporazumih, primerjala spletne strani od univerz ter same fotografije lokacije. Na koncu sem našla pravo – Tarragono.

Že sam začetek s papirji je bil precej žalosten, saj kot Španci so, niso bili ravno odzivni tako da sem na odgovore čakala precej časa, poleg tega pa sem morala potem še vsaj trikrat spreminjati Learning Agreement (LA), saj se je vedno nekaj našlo, da ni bilo v redu. Vmes so bile še poletne počitnice tako da dokler nisem prišla v Tarragono, nisem imela urejenih vseh papirjev.

Na akademskem koledarju je bilo zapisano, da se predmeti začnejo 5. septembra, a na uvodnem srečanju vseh Erasmus študentov, smo izvedeli, da se začne kasneje, 12. septembra.

Česar nisi smel zamuditi, če si prišel na izmenjavo, je bil Festival Santa Tecla, v septembru, ki obudi celotno mesto. Čez dan so bili različni koncerti, predstave, v glavnem, v pravem pomenu začetek kot se spodobi. A največji atrakciji tega festivala sta bili tekmovanje v grajenju človeških stolpov – »castells« pred mestno hišo, kjer so se pomerila različna društva. Zgodilo se je tudi, da se je kakšen stolp podrl, ampak za ljudi, ki jih gradijo, je padec majhnega pomena, saj biti del takšne ekipe, predstavlja velik ponos. Prav tako ne smeš zamuditi »Ball de diablos«, kjer je vzdušje totalno utrgano. Bilo je precej nevarno biti v prvi vrsti, ampak z varnostne razdalje je bilo odlično gledati ognjene atrakcije, ki so bile dih jemajoče.

Ker sama študiram dvopredmetno (večina jih je enopredmetnih), sem bila na začetku nekoliko zaskrbljena, kako bom zmogla hoditi na predavanja na različnih lokacijah, saj sem imela predmete za geografijo v kampusu Villa – Seca, predavanje za pedagogiko pa v kampusu Sescelades. Razlika med njima je nekje za slabo uro vožnje z vmesnim prestopanjem. Edina velika slabost urnika je bila, da sem ob ponedeljkih imela 10 ur faksa oz. imela sem samo slabo uro časa, da kaj pojem, se na hitro spočijem in grem naprej. Ostale dneve sem nekoliko lažje dihala, ampak kar sem si dokazala je, da tam, kjer je volja, tam je pot. Nekatera predavanja sem imela v španščini (kastiljščini), nekatera pa v katalonščini, ki je mešanica med španščino in francoščino. Na mojo srečo, sem nekatere predmete lahko opravljala v angleščini a to je zelo redko. To omenjam, ker sem pred samo izmenjavo imela zares skromno znanje španščine. Edini stik z jezikom sem imela, ko sem bila majhna in sem gledala precej telenovel in moram povedati, da mi je koristilo.

Če se mogoče sprašuješ, zakaj nisem imela predavanj v angleščini, naj povem, da je bilo to zaradi LA, predmete sem morala pred samo izmenjavo nekajkrat spreminjati in nekateri so bili v španščini/katalonščini, tiste predmete, ki sem si jih jaz izbrala v angleščini pa se niso izvajali ali pa je bila napačna informacija na seznamu predmetov, ki jih izvaja univerza.

Na koncu sem bila postavljena pred dejstvo, ali grem na izmenjavo s slabim znanjem španščine in upam, da nekako zvozim semester ali pa ostanem v varnem zavetju udobja. Seveda, sem si rekla, da raje prestopim meje udobja in grem novi pustolovščini naproti. Ne obžalujem te odločitve, saj sem prav tako z vsakim novim tednom izboljšala znanje španščine in posledično katalonščine.

Vsak študent lahko v tem ljubkem in hitro dostopnem mestu (peš si lahko v 15 minutah na drugem koncu mesta) najde nekaj zase, saj univerza nudi različne dejavnosti, prav tako AEGEE Tarragona organizira različne dogodke prav za Erasmus študente. Organizirali so kajak izlet, izlet v Zaragozo, Montserrat, Madrid in še več. Prav tako pa če želiš spoznati nove Erasmus ljudi, sčasoma veš, v kateri lokal moraš zaviti, saj le-ti predstavlja neko stičišče vseh študentov.

Zgodba o izmenjavi je pravi mozaik, saj sem spoznala ljudi z vseh koncev sveta, od Kolumbije do Japonske, od Egipta do ZDA. Najbolj zanimivo je bilo primerjati lego in velikost Slovenije, saj je večina ljudi takoj zamenjala Slovenijo s Slovašk, a ko sem omenila, da najdemo LOVE v sami besedi države, so si mnogi zapomnili. Pa še dejstvo, da je naša država v obliki kokoške, je bilo velikokrat povod za smeh, nato pa je sledilo iskanje držav po zemljevidu. Izvedela sem, da po številu prebivalstva bi lahko domovina predstavljala kakšno manjšo četrt v Egiptu, ampak zame je to še vedno nekoliko nepredstavljivo.

Čeprav sem pisalačlanek v stilu kot da se je moja zgodba v Tarragoni že zaključila, moram omeniti, da sem že skoraj v ciljni črti, da zaključim, saj še moram oddati nekaj nalog do sredine januarja. Z večino predmetov zaključim pred božičnimi prazniki, zaradi prakse, ki jo imajo študenti v januarju. Zame je to odlično, ker bom imela posledično več časa, da še bolj spoznam bližnjo okolico, saj je prej zaradi obveznosti nisem toliko utegnila.

Če še omenim sistem opravljanja izpitov, ki je popolnoma drugačen, kot je naš. V Španiji je končna ocena razdeljena. Npr. 40% test znanja iz teorije, 30% praktična naloga, 30% timska naloga, tako da je nekoliko več dela, a z dobro organizacijo je vse možno. Prav tako sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela, da tukaj plačujejo za izobraževanje. Zneski so različni glede na smeri študija, a cene se gibljejo nekje tudi do 2.000 evrov na letnik, magisterij pa je občutno dražji.

Vse izkušnje, ki sem jih tukaj pridobila oz. jih še bom, so mi pomagale, da spoznam nove kulture in tradicije, prav tako sedaj na nekatere dogodke in stvari gledam iz popolnoma drugačnih zornih kotov kot sem prej. Izmenjava je čudovita priložnost, ki zraven nepozabne pustolovščine, novih prijateljstev iz vseh koncev sveta, popestri eno poglavje v knjigi življenja in ja, vredno je iti v tujino, kljub skromnemu znanju jezika.