Avtor: Nuša Flisar

Fakulteta: Filozofska fakulteta

Kraj: Gradec, Avstrija

Izkušnja: Enomesečna CEEPUS izmenjava

Obdobje: 1. 3. 2018 – 31. 3. 2018

Čeprav v času študija nisem načrtovala, da bi se odpravila na kakršno koli izmenjavo, me je ponudba, ki sem jo zasledila na oglasni deski oddelka glede enomesečne izmenjave preko CEEPUSa v Gradcu, tako prevzela, da sem si dejala, zakaj pa ne. V tem času, ko bom v sosednji Avstriji na matični fakulteti, ne bom zamudila veliko, česar ne bi potem morala nadoknaditi, prav tako pa bi lahko v nujnih primerih v slabi uri prišla v Maribor. Glede na to, da sem na izmenjavo šla izključno preko oddelka za geografijo, me na drugi smeri (medkulturna germanistika) pri tem niso ovirali, saj sem bila obdana z nemškim jezikom, ki je seveda predmet našega študija.

Sama sem imela s papirologijo manjše težave, a sem te uredila s pomočjo CEEPUS koordinatorice na naši fakulteti. Brez nje in njene pomoči te izmenjave vsekakor ne bi mogla izkusiti, za kar sem ji še danes izredno hvaležna. Obstaja pa med CEEPUS in Erasmus+ izmenjavo velika razlika. Preko CEEPUS-a lahko greš na podiplomskem študiju na izmenjavo za en mesec in ti tam, kjer si, ni potrebno opravljati izpitov. Tako je bilo tudi v mojem primeru, sem pa v času svoje izmenjave obiskovala predavanja in ob tem iskala tudi navdih za temo magistrske naloge. Lahko bi dejala, da sem v tem mesecu dni bila v vlogi raziskovalke področij, ki me zanimajo, iskala pa sem tudi informacije, ki bi jih uporabila za magistrsko nalogo. Na koncu izmenjave sem morala napisati poročilo, v katerem je bila potrebna obrazložitev, kaj sem počela ta mesec dni v Gradcu. Poročilo mi je moral podpisati tudi CEEPUS koordinator na oddelku za geografijo na Karl Franz Univerzi v Gradcu.

Veliki večini se zagotovo zdi tovrstna izmenjava, kjer si lahko v dobri uri doma na nedeljskem kosilu, popolnoma ničvredna, in bodo rekli da to sploh ni izmenjava in iz nje ne moreš dobiti pravih izkušenj. Sama bi dejala, da to dejstvo ne drži. Res, da je en mesec malo časa, a ko pogledaš na to, kaj vse lahko v enem mesecu doživiš in se naučiš, je tudi ta izkušnja neprecenljiva. V tem enem mesecu sem spoznala nove prijatelje ne samo širom Evrope temveč tudi sveta, urila svoje kuharske sposobnosti, dobila nova znanja in kompetence, prav tako pa sem bolje spoznala Gradec in njegovo okolico. Veliki večini Slovencev je to avstrijsko mesto znano predvsem po nakupovalnih središčih, trgovinicah v mestu in številnih delovnih mestih, a Gradec ponuja veliko več kot samo to, enako velja za njegovo okolico. Najbolj mi je v spominu ostala sobotna ekskurzija v okolico Gradca, ko smo si za zelo ugodno ceno lahko ogledali Red Bull Ring, planetarij in pivovarno Gösser. 

Sama sem del združenja EGEA (European Geography Association for students and young geographers), ki ima tudi v Gradcu svojo entiteto. S kolegom iz Krakova, ki je bil prav tako na izmenjavi in je del združenja EGEA, sva kontaktirala entiteto EGEA Gradec, ki naju je dobrosrčno sprejela. Študentje so nama pokazali, kje je najboljše in najcenejše pivo v Gradcu, kako se domači študentje zabavajo, peljali so naju tudi po mestu in nama ob tem pokazali še kanalizacijo mesta. Kanalizacija mesta se lahko sliši zelo odvratno, a je bilo zanimivo videti vse rove, ki se raztezajo pod mestom. Čeprav na izmenjavi spoznaš študente iz vseh smeri, je lepo spoznati tudi domače študente, saj ti najbolj vedo, kaj si lahko vse ogledaš v mestu, te malce orientirajo glede hrane, ti povedo kaj več o samih profesorjih na fakulteti in ti pomagajo v primeru, da jih predčasno kontaktiraš, v primeru, da iščeš stanovanje.

Ker sem bila sama v Gradcu samo en mesec, sem se že pred odhodom odločila, da bom v času izmenjave nastanjena v študentskem domu, ne samo, ker je bolj praktično, ampak ker je tudi manj dela s papirologijo. Študentski dom, v katerem sem bila nastanjena, je bil namenjen izključno tujim študentom. Na svoje presenečanje sem tukaj spoznala tudi Mariborčana, ki obiskuje v Gradcu podiplomski študij na tehnični fakulteti. Soba, v kateri sem bila, je bila v apartmaju, kjer sem si še z dvema študentkama delila kuhinjo in kopalnico. Študentski dom je bil od fakultete oddaljen tri kilometre, zaradi česar sem uporabljala predvsem javni prevoz, saj sem bila na ta način najbolj mobilna in sem tudi najhitreje prišla s točke A na točko B. Če bi morala povzeti celotno izmenjavo v enem stavku, bi bilo to zelo težko, saj sem od izmenjave odnesla ogromno – ne samo znanja, temveč tudi kompetenc, ki mi bodo v nadaljnjem življenju prišle prav. Če se hočeš kaj naučiti in pridobiti življenjske izkušnje ni pomembno za koliko časa greš, temveč tvoj odnos do celotne izkušnje, ki te čaka.