Avtor: Marko Jeraj
Fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Kraj: Almaty, Kazahstan
Izkušnja: Mednarodna študentska konferenca
Obdobje: 5. 9. – 10. 9. 2022

Nikoli si nebi mislil, da bom nekega naključnega septembra potoval v oddaljeno državo Kazahstan. Ampak, prav to se je zgodilo. Dobil sem odlično priložnost udeležbe na mednarodni študentski konferenci v Almaty-u, katere enostavno nisem mogel zavrniti.

Po raziskovanju poti in nato končno nakupu kart, sem se v ponedeljek, 5.9. ob 3.00 zjutraj odpravil na zelo dolgo potovanje. Najprej avtobus do Budimpešte, nato let do Istanbula in še na koncu do Kazahstana, kamor sem prispel ob 5ih zjutraj.

Po dolgem in zasluženem spancu, smo z ostalimi udeleženci pričeli s konferenco in sicer sestankom, na katerem smo na hitro šli skozi podrobnosti konference. Takoj po tem je sledil manjši »photo hunt«, kjer smo se razdelili v skupine in iskali zanimive ali bizarne stvari po mestu Almaty. Tako smo tudi zaključili večer, saj naslednji dan, sreda, je bil malo bolj aktiven.

 

Znova smo dan pričeli z sestankom, a tokrat smo imeli zelo podrobne in zanimive debate o politiki ter precej o vplivu mladih na svetovno politiko in kako naj bi to izboljšali. Nato pa je sledilo pravo presenečenje. Študenti ene izmed mnogih fakultet so nam pripravili glasbeno-plesni dogodek. Kjer smo sodelovali tudi mi in se na ta način z njimi povezali, plesali in zabavali. To je bil prvi, izmed mnogih nepozabnih trenutkov celotnega potovanja.

Četrtek se je pričel bolj zgodaj, saj smo znova bili presenečeni, tokrat z obiskom manjše vasice, kjer so nam predstavili zgodovino in kulturo Kazahstana, skozi glasbo, plese in hrano. Imeli smo tudi čast in veselje biti priča konjskemu nastopu, kjer so lokalni akrobati izvajali neverjetne podvige med jahanjem konjev. Po kosilu pa smo se še preizkusili v streljanju z lokom.

 

Po zelo,  z dogodkih napolnjenim četrtkom, je petek bil malo bolj umirjen. Malo smo raziskovali mesto, se sprehajali in okušali hrano in si nabirali energijo, saj smo se v večernih urah vkrcali na avtobus, ter potovali izven mesta kar nekaj ur, da smo prispeli na podeželje, kjer nas je, saj po mojem mnenju, čakala najboljša dogodivščina celotne konference.

Ko smo se zbudili nas je obkrožala neokrnjena narava, s polji ter visokimi gorami, v katere smo se nato tudi mi podali. Prva destinacija je bilo spektakularno jezero, iz katerega rastejo drevesa, kar sredi vode! DO le tega je bila prijetna hoja v lepem vremenu. Po kosilu pa smo se odpravili še do drugega jezera, ki ni imel dreves, vendar smo lahko najeli čolne in se malo zapeljali po zelo mrzlem a lepem jezeru. Na zadnji dan, nedeljo, smo samo še nestrpno čakali, le kaj nam še lahko prikažejo in nismo bili razočarani. Pred odhodom nazaj proti mestu smo si ogledali še kanjone, ki jih je več, a vsi so enako lepi. Še posebej največji kanjon v Kazahstanu, ki naj bi bil dolg kar 150 kilometrov! Vendar, vsega lepega mora nekoč biti konec, zato smo se odpravili z avtobusom nazaj proti mestu, kjer smo v večernih urah spakirali stvari in se poslovili od domačih, saj smo ob 3eh zjutraj že šli na letališče, kjer smo se vsak odpravili v svoj kanček sveta.

 

Potovanje priznam, je bilo dolgo in  na trenutke mučno, ampak trenutke ki sem jih doživel, stvari ki sem jih videl in ljudi ki sem jih spoznal, naredijo to najboljše potovanje v mojem življenju. Tako lahko iz srca priporočam udeležbo na tovrstnih študentskih konferencah po celem svetu, saj to je nekaj, kar si boste zapomnili za vedno.