Avtor: Lidija Jesenek

Fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Kraj: Aposentillo, Nikaragva

Izkušnja: Poletni oddih v lastni režiji

Obdobje: 10. 7. 2019 – 10. 8. 2019

Začetni nori ideji je sledil dvom. Preživeti cel mesec v Nikaragvi, v srednji Ameriki, praktično na drugi strani sveta? Nikoli prej še nisem stopila v državo izven Evrope. Pa je tam sploh varno, glede na nedavne politične proteste?

Tako me je skrbelo, po tem ko sva s fantom dobila povabilo najinega prijatelja, da naj se mu poleti pridruživa na popotovanju v Srednjo Ameriko. Tam je preko stikov z njegove študijske izmenjave dobil kontakte in namestitev.

In smo, vsi trije bivši Erasmus študentje, spet željni novih dogodivščin, sprejeli to enkratno priložnost. Poiskali smo najcenejšo letalsko opcijo in spakirali. Naša končna destinacija je bila majhna vas Aposentillo ob pacifiškem oceanu na zahodu Nikaragve. Aposentillo je sicer zaradi valov na njeni plaži tudi priljubljena destinacija za surfanje.

Da so začetki težki je v tem primeru pomenilo menjati tri letala (Benetke – London – Mexico City – San Jose v Kostariki) in še tri avtobuse, da smo prispeli do obljubljene vasice, vse skupaj dolge 3 dni in pol poti. Sprejela nas je prijetna družina, ki nam je nudila namestitev, pomoč in družbo skozi celotni mesec. V vasi so ljudje prijazni in sproščeni, morda je za to kriva nenehna vročina, in so turiste, ki tja pridejo surfat, že sprejeli kot del njihove vasi. Zdel se mi je kot najvarnejši kraj na svetu. Ljudje živijo preprosteje, hiške so pritlične, velikih trgovin ne poznajo, večkrat pridejo prodajat sadje in zelenjavo kar s kamionom, ki se pelje skozi vas in ima velik zvočnik. Perilo smo prali na roke, tuširali smo se s hladno vodo, za dobro internetno povezavo pa smo morali obiskati bližnji bar. Na vasi je življenje pač enostavno. Tam so bili še trije manjši hostli za turiste, najbližje mesto pa je bilo oddaljeno pol ure z avtobusom.

Po začetnem spoznavanju kraja smo ujeli nov ritem življenja: zjutraj surfanje, nato pomoč pri postavljanju počitniške hišice, kuhanje kosila, delo ali učenje na daljavo, priprava večerje, spanje in tako naprej vsak dan, vmes pa seveda še druženje z domačini in ostalimi turisti. Preden se je naše bivanje v Nikaragvi končalo, sva s fantom še osvojila enega od neštetih vulkanov v državi in obiskala najbolj turistično mesto Granado, kjer so me očarale dolge ulice živih, barvitih hišk.

Nekaj zanimivih dejstev:
Najbolj popularna jed: riž s fižolom in razni tropski sadeži
Najbolj popularen šport: bejzbol
Jezik: V Nikaragvi govorijo špansko, angleščino znajo na vasi žal le redki.  
Denar: Kar sva s fantom načrtovala da bo zadostovalo za dva tedna, nama je zadostovalo za celoten mesec. Stvari in storitve namenjene turistom se tam lahko plača z ameriškimi dolarji, ostalo pa v njihovi valuti.
Vreme:  Povprečna temperatura je bila nekje 32 stopinj in deževalo je le redko.
Temperatura oceana: celih 29 stopinj! *-* Ker sem sama bolj »outdoorsy« tip človeka, mi je odkrivanje sveta stran od velikih mest najlepši način preživljanja časa. Celoten čas v Nikaragvi se mi je zdel kot nekakšna vrnitev nazaj v otroštvo, ko je bilo vse še bolj preprosto in sem veliko časa preživela v naravi. Se je splačalo? Definitivno. Psihično smo se resetirali, fizično okrepili, spoznali popolnoma nov, drugačen svet in kup prijaznih ljudi, ki nam še zdaj pošiljajo topla sporočila preko WhatsApp-a.  

Med vašo izkušnjo v tujini boste spoznali ljudi z vseh vetrov. Pri tem se vam bodo odprla vrata v še kakšen nov svet, dobesedno ali kako drugače. In to tako, za nagrado, ker ste si upali narediti ta korak in se podati na enkratno pot.