Avtor: Nermin Jukan

Fakulteta: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Kraj: Brno, Češka

Izkušnja: Študijska izmenjava Erasmus+

Obdobje: 11. 9. 2017 – 20. 1. 2018

Na izmenjavo sem se odpravil v zimskem semestru tretjega letnika. Odločitev za odhod na izmenjavo sem sprejel iz različnih razlogov. Naj že sedaj povem, da je bila to ena boljših, če ne najboljša, študijska izkušnja.

V Brno sem prispel nekaj dni pred uradnim sprejemom tujih študentov. Imel sem to srečo, da sta me v Brno peljala svak in še en kolega. Prvi večer sem tako preživel v družbi “domačih”. Skupaj smo odšli na večerjo in par piv v center. Takrat sem prvič začutil utrip mesta, vendar se nisem kaj dosti posvečal okolici, saj sem na nek način še vedno bil doma.

 Naslednji dan smo se poslovili in ostal sem “sam” v novem okolju, kjer nisem poznal nikogar. Po slovesu sem odšel v svojo sobo v enajstem nadstropju doma in tiho obstal na balkonu. Začutil sem nenavadno tesnobo, ki bi jo lahko opisal kot mešanico treme in samote. Nisem bil pripravljen na ta občutek, a ko se ozrem nazaj, vem, da na takšne stvari ne moreš biti nikoli zares pripravljen.

Bival sem v študentskem domu Kounicova, ki je bil od moje fakultete oddaljen le dobrih 400 metrov. V domu so bile vse sobe povezane v apartmaje. Prvih nekaj dni sem se privajal na nov dom. S seboj sem imel veliko stvari, ki sem jih uporabil, da sem si prostor naredil malo bolj domač. Še zdaj se točno spomnim, kam sem prilepil posterje mojih najljubših rock skupin ter zastavo nogometnega kluba, ki sem ga takrat še kar redno spremljal. Kot sem že omenil, je soba imela tudi balkon, ki mi je tekom izmenjave vedno ponujal prvorazredne poglede na mesto. Prvih nekaj dni sem preživel brez cimra, čudil sem se, zakaj še ni prišel, vsi tuji študenti so si namreč že delili sobe z drugimi tujimi študenti. Po tednu dni je moj cimer prišel prvič v sobo, takrat sem ugotovil, da gre za domačina. Hitro sem spoznal, da je njegova angleščina precej slaba in v tistem trenutku sem vedel, da moja študijska izmenjava ne bo prav nič podobna tisti, ki sem si jo predstavljal doma.

Prevoz v Brnu je urejen preko tramvajev, trolibusov in avtobusov. Pozitivno sem bil presenečen nad tem, da je bil javni prevoz zelo točen in dobro urejen. Tramvaji so čez dan vozili zelo pogosto, ponoči pa je prav tako vedno obstajala možnost za potovanje z  javnim prevozom. Bil je ponedeljek, ko smo uradno pričeli s programom “Welcome week” za tuje študente. V avli mojega doma nas je pričakal član organizacije ESN MUNI Brno, ki je organizirala dogodek. Pospremil nas je do najbližjega postajališča za tramvaj. Hodili smo v večji skupini, bilo nas je okoli trideset. Takrat še nihče ni poznal nikogar, večinoma smo hodili v tišini, tu in tam pa je tišino prebil pogovor dveh študentov, ki sta se pravkar spoznala. Poleg mene je hodil fant s kratkimi rjavimi lasmi in gosto, urejeno brado. Tik preden smo prispeli na postajo, me je ogovoril in vprašal, kako mi je ime. Najprej sva se predstavila in nato še rekla nekaj besed o študiju (v angleščini seveda). Potem pa je sledilo vprašanje in trenutek, ki ga verjetno ne bom nikoli pozabil. “Where are you from?”, sem ga vprašal, in on je odgovoril: “Slovenia.”. Tega res nisem pričakoval. Med vsemi tujimi študenti sem najprej spoznal nekoga iz domovine. Začutil sem, kako je negotovost v meni izginila, saj je bilo kot da bi zadel na loteriji.

V prvem tednu sem spoznal še enega prijatelja, ki je prav tako prispeval k nepozabni izkušnji. Prihajal je iz Turčije in takrat si sploh nisem mogel predstavljati kaj počne Turk v Brnu. Predstavil naju je moj novi prijatelj iz Slovenije, oba sta namreč študirala pravo. Sprva mi je deloval malce poseben, tih in zadržan, kasneje pa se je izkazalo, da je poln življenja in da sva si bila v nekaterih stvareh zelo podobna. Vsi trije smo tvorili trio, ki je na izmenjavi skupaj osvajal Brno ter Evropo.

V Brnu deluje zelo aktivna ESN skupina, ki pripravlja dogodke za mednarodne študente. Najprej so nam pripravili Orientation Week, kjer smo spoznali mesto, način življenja ter seveda veliko ljudi iz različnih koncev sveta. Tekom semestra je ESN za nas organiziral družabne dogodke, kvize, okušanje vin, izlete, pohode, športne dogodke ter seveda žure. Življenje v Brnu je na nek način zelo podobno življenju v Sloveniji. Mesto s svojimi mešanimi arhitekturnimi stili odseva svojo zgodovino na vsakem vogalu. Hitro spoznaš, da je Brno študentska prestolnica, saj so ob večerih vsi bari in lokali polni. Ljudje, tudi tisti, ki ne študirajo več, se radi srečujejo in spijejo kakšno pivo. Odzivajo se tudi na kulturne dogodke, pozabiti pa ne smem na glavno športno atrakcijo – hokej.

A študijska izmenjava ni zgolj mesto, v katerem študiraš. Študijska izmenjava so ljudje in kraji, ki jih tekom izmenjave spoznaš. Hitro ugotoviš, da ti solidna štipendija omogoča veliko priložnosti za potovanja in odkrivanja vseh koncev sveta, v mojem primeru Evrope. Med izmenjavo sem verjetno obiskal več držav, kot sem jih kadarkoli prej.

S težavo sem povzel najbolj pomembne stvari, ki jih lahko v tako kratkem besedilu delim z vami. Po drugi strani lahko povem, da je z besedami že tako ali tako nemogoče opisati doživetja na izmenjavi, vseh ljudi in vseh emocij, ki jih imaš ob odhodu. Če te zanima življenje izven Slovenije, način študija v tujini, spoznavanje ljudi in potovanje ter dogodivščine, potem je odhod na izmenjavo skoraj obvezen. Če pa uživaš v pivu, dobri hrani in rad bivaš v zanimivem in zabavnem okolju, potem pa absolutno moraš na izmenjavo v Brno.