Avtor: Nataša Harkai

Fakulteta: Medicinska fakulteta

Kraj: Vietnam in Hong Kong

Izkušnja: Potovanje s prijatelji

Obdobje: 10. 3. 2019 – 27. 3. 2019

Vsak verjetno ne začne načrtovati potovanje tako kot smo ga mi – z vabilom na poroko v roki. Ampak o tem raje več pozneje. Odpraviti se na pot nekam tako daleč kot smo šli mi, ni lahko, čeprav zgolj za kratek čas. Ampak smo spakirali kovčke in se odpravili v Vietnam, deželo street food-a, riževih polj in nočnih avtobusov.

Po celem dnevu potovanja smo v večernih urah prispeli v glavno mesto Hanoj – mesto vzletajočega zmaja. Dobrodošlico so nam pripravile ozke ulice, gost promet in številni ljudje, ki so hodili vse povprek, prečkanje ulice pa se nam je zdelo skregano z »zdravo pametjo«. V tistem trenutku se je v moji glavi, kot nek neprijeten črv pojavila misel » What have I gotten myself into?«. Ko smo se naslednji dan sprehajali po ulicah tega prelepega mesta, smo se kar hitro navadili, da so tam prometni predpisi res zato, da se kršijo, in da malo morje skuterjev na in ob cesti za njih predstavlja način življenja. Na vsakem vogalu najdeš ulične prodajalce z njihovimi dobrotami in nešteto tržnic. Skoraj vsa hrana se pripravlja kar pred tvojimi očmi na ulici in najdeš lahko vse od tipične Pho – juhe z riževimi rezanci in govedino, pa do prave italijansko-vietnamske pice.

Če želiš res izkusiti, kaj to Vietnam je, moraš obiskati Ha Long Bay ter uživati v vožnji z ladjo med tisočerimi otoki, se v Ninh Binh-u naužiti pogledov na prelepo naravo in templje, v katerih se z vseh strani šibijo zlato in kipi Bude, ter na riževih poljih v Sa Pi spoznati ljudi, za katere se je čas ustavil v njihovi tradiciji in materialni revščini, vendar še kako teče naprej v pripovedovanju zgodb, vezenju tkanin in smehu. No in tudi sprehajati se med vodnimi bivoli ni kar tako.

Čeprav se v Vietnamu še vedno lahko občuti teža vsega kar se jim je zgodilo, boste tam našli res prijazne ljudi, izjemno hrano (skoraj zastonj 😉) , naravo iz sanj ter zgodovino na dlani. Jaz sem padla po stopnicah, si strgala hlače, bila nenaspana po vožnji z nočnim avtobusom ter bila ves čas pred objektivi radovednih Vietnamcev zaradi moje skorajda »mlečne« polti, vendar vse to zapolnjuje knjigo našega skorajda popolnega potepanja po deželi zmaja.

Zaključili smo eno poglavje in prešli takoj na drugo – Hong Kong, mesto sanj.  Naša prva postaja je bila postelja, takoj naslednje jutro pa »ladies and gentlemen«, čas da iz kovčkov potegnete svoje najboljše cunje in se pripravite na poroko. Ko pride Slovenec na poroko v Hong Kong, je milo rečeno izgubljen. Sreča, da je bil tudi ženin iz Slovenije, da vsaj nismo bili edini izgubljeni (malo za šalo in malo za res).  Pričakovali smo ples, hrane kolikor ti srce poželi in zabavo do jutranjih ur, pa tega nismo dobili… Smo pa dobili prelepo destinacijo ob obali, prestižno kitajsko kuhinjo (juha iz ptičje sline, ribe in podobno) ogromno fotografiranja in radovedne poglede vseh prisotnih. Drugačno ampak nepozabno.

Kaj pa Hong Kong? Mogoče malce ironično in ob enem žalostno, ampak je to mesto, kjer se stolpnice res dotikajo oblakov, kjer so odlične restavracije ena zraven druge, kjer ljudje neprestano hitijo in kjer lahko najnovejšo tehnologijo dobiš res poceni. Preživeti dan v Ocean Park-u, uživati v neverjetnem razgledu na celotno mesto in opazovati lene pande, si ogledati light show ob Viktorijinem pristanišču ali jesti Hot Pot pri Kitajski družini, nobenega trenutka nam ni žal.

Če boste šli v Vietnam ali Hong Kong si vzemite čas, poskusite njihovo sanjsko hrano, sprehodite se po drugače obarvanih ulicah ter vedno, ampak res vedno vzemite s seboj nekoga, s komer boste to delili, saj dobro se mora deliti med več ljudi.

P.S. Ja pa če imate željo iti na Erasmus izmenjavo, pojdite, mogoče tudi vi najdete  »svojo Kitajko ali Kitajca« , kot je ta ženin in bo naslednja poroka, na katero bomo šli Slovenci, vaša.