Avtor: A. M.
Fakulteta: Pravna fakulteta
Država: Maroko
Izkušnja: Potovanje z družino
Obdobje: 26. 12. 2023 – 2. 1. 2024
Ko sem odpirala božična darila, je med njimi bilo eno pismo. Z zanimanjem sem ga prebrala in presrečna ugotovila, da se moram spakirati, saj bom že čez en dan v Afriki! Tako sem se z družino na pot do Benetk odpravila ob 4.00 zjutraj, kjer smo z ostalimi turisti poleteli proti Casablanci v Maroku. Da pa je bilo božično vzdušje še bolj veselo, so na letalu dobrodušno delili steklenice vina. Med avtobusno vožnjo do hotela smo bili vsi šokirani! Namreč, nismo pričakovali, da bo Maroko tako razvit. Moderne zgradbe so bile primerljive z londonskimi, vsepovsod palme in zelenje, tuneli okrašeni z raznimi svetlobnimi figurami… Ceste (skozi celotno potovanje) so bile boljše kot nove ceste pri nas, kljub temu da je njihov promet podoben indijskemu – kaos brez pravil. Nastanili smo se v čudovitem hotelu Oum Palace, kjer nas je zjutraj pričakal najokusnejši zajtrk ever!
V največjem mestu Maroka, Casablanci, smo si zgodaj zjutraj ogledali eno največjih mošej na svetu (mošejo Hassana II.) z impresivnim prostorom namenjenemu kopanju. Obiskali smo tudi prestižno obalno mesto La Corniche, kjer smo poskusili tradicionalno jed »tajin«, ki mi na žalost ni bila pri srcu. S polnimi želodčki smo se odpravili proti Rabatu, glavnemu mestu, kjer smo si ogledali mavzoleje, minarete ter kraljevo palačo, od koder sem imela čudovit razgled na surferje, ki so kljub zimi iskali ravnotežje in se borili z valovi. V hotelu Rihab smo si privoščili večerjo na strehi in uživali v okusni hrani ter v počitku. Zvečer pa sem se še pogumno soočila z arabščino (npr. »marhaban« = zdravo).
Zjutraj smo se odpravili proti Meknesu (t. i. » maroški Versailles«), kasneje smo si med drugimi ogledali zbiralnik vode, nekdanje rimsko mesto Volubilis, dan smo pa zaključili v Fesu, mestu obrti znano tudi kot Meka Zahoda. Obiskali smo najstarejšo islamsko izobraževalno ustanovo ter se oblečeni v berberska oblačila spoznali s starimi obrtmi v vznemirljivi medini.
Juhuuu, moj najljubši dan! Zgodaj smo se podali preko Srednjega Atlasa, se ustavili v smučarskem središču, opazovali opice, srečali maroške berbere in pristali v Erfoudu, kjer so snemali Mumijo, Princa Perzije ter druge filme. V hotelu sem se seveda preoblekla v pustolovsko opravo in se podala s terenskim vozilom na pustolovščino – do veličastnih sipin Erg Chebbi! Izbrala sem bolj adrenalinsko vožnjo, kar je bila ena najboljših mojega življenja. Do samega vrha 150-metrskih sipin pa smo se povzpeli s kamelami, kjer smo pričakali romantični sončni zahod. Ta dan je bil kot v filmu!
Pot smo nadaljevali čez Visoki Atlas, do soteske Todre, Doline vrtnic in mesta Ourzazate. Ker je bil novoletni večer, pa smo skupaj z domačini in plesalci imeli v hotelu nepozabno zabavo do 3.00, ko je s skladbo Đurđevdan zvočnik pregorel (dejansko se je kadilo iz njega).
Čeprav smo zjutraj bili vsi kot mumije, smo se neumorno podali do filmskega mesta Äit Benhaddou pod zaščito Unesca, kjer so snemali Gladiatorja, Aleksandra… V Marakešu pa smo se ustrašili krotilcev kač, mase ljudi na neskončnem trgu ter kraljeve grobnice. Sredi samega kaosa pa se je kot oaza nahajalo kraljestvo začimb, arganovega olja, čajev in dišav. Večer smo končali s prijatelji ob koktejlu/koktejlih.
Vrnitev v Slovenijo je bila zahtevnejša, kot sem pričakovala. Morali smo namreč prestopiti na drugo letalo ter skoraj bi tam ostala, saj jim na letališču ni pravilno zaznalo mojega potnega lista. Kljub vsemu stresu in zares napornim dnevom sem videla skoraj ves pisani Maroko, začutila njegov hiter utrip kulture ter hodila po poti njegove bogate zgodovine. Vsega, kar smo videli in začutili se ne da strniti v nekaj besed, to morate preprosto doživeti!😉