Destinacije
Avtor: Ana Helbl
Fakulteta: Filozofska fakulteta
Kraj: Beograd, Srbija
Izkušnja: Konferenca ISWiB
Obdobje: od 16. 7. 2017 do 24. 7. 2017
ISWiB oziroma International Students Week in Belgrade je enotedenski mednarodni študentski festival, ki ga vsako leto v Beogradu organizira World Youth Wave. Za takšne festivale, ki jih organizirajo tudi drugje v Evropi, med drugim tudi v Mariboru, sem izvedela šele kakšnega pol leta preden sem se izpolnila in poslala prijavnico. Že med izpolnjevanjem sem morala izbrati tri delavnice od desetih, ki so mi bile glede na opis najbolj všeč in ki se vsako leto razlikujejo oziroma temeljijo na skupni temi festivala. Če si izbran v prvem krogu, torej po tem, ko pregledajo prijavnice, sledi intervju prek Skypa, kjer ti zastavijo najrazličnejša vprašanja, na podlagi katerih si potem izbran ali »izločen«. V začetku aprila sem dobila elektronsko pošto in izvedela, da grem julija v Beograd So exciting!
Kmalu sem kupila povratno vozovnico za vlak in se v nedeljo, 16. julija odpravila proti Beogradu. V Zagrebu se mi je pridružila še Barbara, s katero sva se spoznali na Facebook skupini, ki jo organizatorji vsako leto ustvarijo za udeležence. Ko sva prispeli v Beograd, naju je na glavni železniški postaji čakala prostovoljka in naju pospremila do dijaškega doma, kjer smo bivali, vsak dan pa smo tam imeli tudi zajtrk, kosilo in večerjo. Tam je že bila večina udeležencev in prostovoljcev, zato sem že med čakanjem na check-in spoznala veliko ljudi, med drugim tudi punco iz Amsterdama, ki študira srbščino in hrvaščino, in dva fanta iz nemškega mesta Ilmenau, kjer prav tako vsako leto organizirajo podoben festival.
Po check-inu sem se odpravila v sobo, ki sem si jo delila s petimi dekleti iz Rusije, Belorusije, Kazahstana in Grčije. Po naporni in dolgi vožnji ter skoraj 40 stopinjah, ki so me pričakale v Beogradu, sem se najprej stuširala, nato pa odpravila na večerjo.
Pet zaporednih dni smo obiskovali delavnice, ki so trajale vsak dan štiri ure. Bila sem v delavnici, kjer smo pisali vsak svojo znanstveno-fantastično kratko zgodbo in jo za končno prireditev, kjer se je predstavila vsaka od desetih delavnic, združili v krajšo »predstavo«. Ostale delavnice so bile še joga, art delavnica, raziskovalno novinarstvo, krajinska arhitektura, fotografija in druge. Bile so zabavne in poučne, predvsem pa sem bolje spoznala soudeležence.
Seveda se nismo družili samo po delavnicah. Skoraj vsak dan smo imeli tudi prosti čas, ki smo ga izkoristili za raziskovanje Beograda ali pa za poležavanje na blazinah v tako imenovanem Chill Zone-u. Vsak večer, ampak res vsak večer smo imeli organizirane zabave, kot so Welcome party, zabava z DJ-jem na Adi Ciganliji (tja se hodi kopat praktično ves Beograd), Pub Crawl in Kafana party, najbolj pa mi je v spominu ostala zaključna zabava oziroma Closing party. Vsi smo bili oblečeni v bele majice in nanje smo drug drugemu napisali misli za spomin. Ta majica še zdaj visi v moji omari, nisem je še oprala in mislim, da je nikoli ne bom.
Mislim, da sem se na ISWiB-u ogromno naučila, med drugim sem bila tudi v radijski oddaji, kjer smo dejansko na vprašanja o tem, kako se imamo, kaj počnemo in kaj nam je v Beogradu najbolj všeč, odgovarjali v srbskem jeziku. Če želiš vsaj malo spoznati različne kulture, so takšni in podobni festivali kot nalašč za to. Sploh pa spleteš ogromno prijateljstev ali pa vsaj poznanstev z ljudmi iz vseh kotičkov sveta. Najlepše je, ko se lahko z ljudmi, ki jih poznaš komaj en dan, pogovarjaš o vseh možnih in bizarnih stvareh. Ko se odpraviš domov in na vlaku odpreš kuverto s tvojim imenom, ki je zadnjih nekaj dni visela med stoterimi drugimi na steni in čakala, da ostali udeleženci vanjo vržejo listek s svojimi mislimi o tebi. Ko prebereš vse te misli in mogoče šele takrat ugotoviš, da jih boš res pogrešal. Seveda se na delavnicah naučiš novih in zanimivih stvari, ampak to je tista prava izkušnja in bogastvo, ki se ti res vtisne v spomin.
