Avtor: Tejo Jehart

Fakulteta: Fakulteta za strojništvo

Kraj: Glasgow, Škotska

Izkušnja: študijska izmenjava

Obdobje: 5. 9. 2016 – 16. 12. 2016

Kar nekaj časa je že minilo od moje avanture v deželo znamenitih rdečih in zelenih krilc (ti. kiltov) in podobno obarvanih zanimivih pihalnih glasbil, pa so spomini še vedno pristni in živi. Ničkolikokrat sem pred mojih odhodom slišal opevan pregovor, da ”Erasmus ni zgolj leto v tvojem življenju, ampak leto, ki ti spremeni življenje!” … Pa se je izkazalo, da ta rek še kako drži!

Vsak pomemben korak v življenju prinese s sabo težaven začetek. In nič drugače ni z odločitvijo za večmesečni študij in življenje v tujini. Odhod iz cone udobja, rutiniranega vsakdana, razkošja študentskih bonov in domačega hladilnika so pač preskoki, ki terjajo pogum! In ko se študent sreča s prvimi obrazci, pogodbami, roki za prijavo, iskanjem stanovanj, letalskih kart, kar se da kompatibilnih predmetov in še s kakšno neizbežno rečjo, raven poguma hitro pade na nivo: ”Ah, mogoče pa še ni čas za izmenjavo …”

Pa je! Zdaj in takoj! Ne drugo leto, ne na magisteriju, ne enkrat v prihodnosti! Zdaj! Preveč zgodb je že naletelo na moja ušesa od kolegov in prijateljev, ki so tarnali: ”Edina stvar, ki jo obžalujem v času svojega študija, je, da se nisem udeležil izmenjave …,” ali pa: ”Če bi se lahko še enkrat odločil, bi odšel na izmenjavo že na dodiplomcu!”

Ne želim trditi, da je odhod na izmenjavo nujen korak vsakega študenta; ljudje imamo seveda različne ambicije in cilje, želim pa vsem, ki kolebajo o sprejemu te odločitve in ”nabirajo” pogum, da storijo, kar je potrebno, in doživijo nepozabno izkušnjo! Nisem še namreč slišal človeka, ki bi obžaloval to odločitev!

Tudi moja pot v državo severnega konca Združenega Kraljestva se je začela z nekaj tegobami okoli predmetov, nujnih birokratskih zadev ter iskanja stanovanja. Pa se je na srečo vse skupaj dobro izšlo in kot bi mignil sem bil sploh prvič v življenju na potniškem letalu na poti v novo poglavje mojega življenjepisa. Težko je opisati doživete občutke, ko se je letalo spustilo izpod nivoja oblakov in se je odprlo pročelje mesta, ki je po število prebivalcev skoraj trikrat večje kot naša Ljubljana. Težko je opisati vznemirjenje, ko se je ob prepletu številnih kamnitih hišk in veličastnih zelenih parkov v glavi oglašala misel: ”Fant, tukaj bova preživela naslednje štiri mesece!!! La kaj vse naju čaka?!”

Pa je bilo veliko vsega! Ko je človek postavljen v novo okolje, se kar nekako prebudi tisti primarni raziskovalni duh, ki kipi od navdušenja, ko odkrivaš nove ulice, zanimive restavracije, čudovito urejene parke, pa tudi kakšne skrite poti, kotičke in bližnjice. In že kakšno uro po pristanku letala sem bil navdušen nad veličastno arhitekturo gostujoče univerze, zanimivim zelenjem, ki se prepleta z urbano gradnjo, ter čudovitimi hiškami na terasastih naseljih na poti do mojega novega stanovanja.

Sledilo je obdobje prvih dveh tednov, ki sta verjetno najzanimivejša in hkrati najpomembnejša, saj si v izobilju atraktivnih dogodkov, ki jih univerza in študentje pripravljajo v dobrodošlico novim študentom, hitro najdeš novo družino, s katero preživiš veliko nepozabnega in nenadomestljivega časa izmenjave. Ko si kar naenkrat izvzet iz cone udobja in domačega okolja ter postavljen v nov prostor brez svoje zgodovine in poznanstev, v mladem človeku kar vre radovednost po novih poznanstvih in druženju. In ko si ob tem obdan z 200, 300 tudi 1000 mladimi, odprtimi ljudmi v popolnoma enaki situaciji, so nepozabna druženja, čudovita prijateljstva in simpatije skoraj neizbežne!

V okviru prireditev v dobrodošlico so nas nekega večera na primer sprejeli v veličastni dvorani, ki kar nekako spominja na Harry Potterjeve prizore skupnih večerij, nam predstavili zanimivosti škotske kulture in tradicije, nas postregli s tradicionalnimi škotskimi jedmi ter vpeljali v svet neverjetno zabavnega in prijetnega plesa Ceilidh! Kdorkoli bo na neki točki svojega življenja obiskal to čudovito deželo, mu močno svetujem, da se udeleži tovrstnega plesa, če želi svojo škotsko avanturo doživeti pristno!

V podobnem slogu številnih aktivnosti in zabav se je nadaljevalo skozi celotno izmenjavo! Škotska kar ni in ni hotela nehati navduševati in je vedno znova impresionirala s čudovito naravo ter zelo gostoljubnimi ljudmi. Zahvaljujoč zabavnemu mlademu rdečebrademu podjetniku in turističnemu vodniku smo skozi poceni dnevne izlete spoznali dobršen del nezemeljsko impozantne škotske pokrajine pa tudi veličastnih mest kot je na primer Edinburg. V slednjem so mistične in prodorne melodije znamenitih dud v izobilju veličastnih sivih zgradb misli kar odpeljale v prostore in čase nekje na meji med prejšnjimi stoletij in čarobnimi pokrajinami številnih legend in pripovedk, po katerih je Škotska tako zelo znana.

Nenasitni škotskih pokrajin in gorovja smo se skupina sedmih prijateljev kar sami odpravili na otok Isle of Skye z najetim avtomobilom za pet oseb. Svoboda lastnega prevoza in lastnega načrtovanja ter družba šestih čudovitih ljudi v kulisi sončnega zahoda, prijetnih melodij, popolnoma prazne vijugaste ceste in atletske izklesanosti okoliških hribov je telo prevevala z občutki, ki se jih preprosto ne da opisati! Nepozabno!

Seveda je bilo kar nekaj učenja in študiranja, predavanj in laboratorijskih vaj. To seveda spada zraven k takšni izmenjavi. Pa je omenjeno po mojem samo še izpopolnilo izkušnjo z zanimivimi vsebinami, veličastnimi predavalnicami in čudovitim razgledom iz enajstega nadstropja študijske knjižnice! Učenje do sončnega zahoda ter mnogokratno srečanje z znanci in prijatelji na hodnikih in stopniščih je izkušnjo pomnjenja snovi naredilo prej prijetno kot nadležno.

Ob obilici dogodkov in aktivnosti je semester hitro bežal in cmok v grlu zaradi približujočega se zaključka je bil globok in intenziven … Pa se nismo predali! NE! Kolikor je preostalo časa smo se držali sloga v stilu naslovnih besed in užili sleherni trenutek, ki nam je bil dan! Škotskih poslastic in Ceilidh-a ni manjkalo … V mojem primeru sem jih odplesal kar devet! V nezadržni želji po okrogli številki pa sem že v naslednjem poletju odplesal še DESETEGA! Kdo ve; morda me ob mojem prihajajočem obisku v začetku 2019 čaka še kakšen …

Bo že držalo reklo: ”Once Erasmus, ALWAYS Erasmus!”