Avtor: Julia Hvalec

Fakulteta: Pravna fakulteta

Kraj: Porto, Portugalska

Izkušnja: študijska izmenjava Erasmus +

Obdobje: 10. 9. 2018 – 26. 7. 2019

Erasmus izmenjava ni samo študijska izmenjava. Ah kje, je vse drugo prej kot študijska izmenjava. Čeprav je študij tisti razlog, ki ga Erasmus omogoča, pa odneseš, prineseš, zamenjaš, izmenjaš, spremeniš in nadgradiš marsikatero drugo področje bolj kot študij. Ne glede na primarni razlog, da se odločiš za izmenjavo, pa je verjetno za vsakega, ki se v resnici odpravi v tujino, vsaj majhen del tudi iskanje nečesa novega, boljšega, drugačnega ali posebnega. Vsak išče tisti kraj na Zemlji, ki bo že od prvega trenutka dajal občutek domačnosti in znanosti.

Odločanje med več deset kraji, ki so na izbiro, morda izgleda preprosta izbira. Greš pač, kamor si že dolgo želiš, kar ti priporočajo družina in prijatelji ali pa pač nekam čisto brez posebnega razloga. Zgleda preprosto, pa je res? Kako se v resnici odločiti za tisti pravi kraj, ki ga tako iščeš? Naj še drugi tako hvalijo kraj ali šolo, morda ta ni zate. Morda si želijo, da bi šli drugam. Morda si želijo le ostati dlje. Morda je za nekoga nekaj preveč ekstremno, morda si drugi želijo enkratne izkušnje življenja v dnevu s štirimi urami dnevne svetlobe. Morda … morda pa nič od tega sploh ni pomembno.

Seveda so vse priprave naporne in vse to iskanje po nekem času že nadležno, ampak najtežji del šele pride. Selitev. Prvi dan, ko ne poznaš ničesar in nikogar in ne veš niti, kje najti hrano po 32 urah potovanja. In potem pač hodiš. Hodiš v neznane smeri novega mesta, dokler ne zavohaš prve trgovine. In potem spet hodiš po tem neznanem mestu. In tako hodiš po tem neznanem mestu prvi dan, prvi teden, mesec. Brez zavedanja, da si nekje vmes nehal hoditi po neznanem mestu, in da si nehal hoditi sam. Naučil si se živeti v tem mestu, ki je postalo tako domače in bo postalo tako polno spominov.

Erasmus izmenjava je seveda tudi čas potovanj. Greš pač tja, kamor si si dolgo želel iti, ali kamor je letalo pač najcenejše. Sploh ni pomembno. Ker s časom, na srečo ali nesrečo ugotoviš, da ni tvoj kraj le tisti, kjer si na izmenjavi, ampak so vsi kraji, kamor si potoval, zate enako pomembni. Kako so lahko kraji, kjer ostaneš nekaj dni, enako pomembni kot kraj, kjer si bil enajst mesecev? Ker na vseh teh svojih krajih in na teh neznanih poteh srečaš ogromno novih ljudi, zanimivih in manj zanimivih. Takih, ki so s tabo delili svoje življenje in takih, ki so v tvojem življenju pustili le sledi, ko so šli mimo. Pa vendar ti je vsak od njih nekaj dal. Spomine. Nekateri več, nekateri manj. A vendar so vsi prisotni in vsi tako močni. Ljudje so tisti, na katere spomin v tebi vzbudi tista čustva, ki so bila prisotna toliko mesecev nazaj – in pravzaprav sploh ni pomembno, kje ste se spoznali in kje ste bili. Ta srečanja so tista, ki te naučijo največ in se najbolj vtisnejo v spomin.

Ni pomembno, koliko si med Erasmusom potoval, katere države si obiskal in koliko časa si kje ostal. Vsak nov kraj, ki si ga obiskal, ti je bil bolj pri srcu, razloga za to seveda ne poznaš. Ne takrat. Ampak po nekaj mesecih spoznaš, da so ti vsi enako pomembni, le čustva so bila v tistem trenutku na tistem kraju toliko bolj močna in toliko bliže. Vsaka izkušnja je bila tako drugačna od prejšnje, da jih med sabo sploh ne moreš primerjati. In pri tem je najboljše, ko tvoji bližnji točno vedo, kdo je Škot iz Madeire in kdo Novozelandec iz Škotske, kdo so Finka, Belgijec, Nizozemec, Ukrajinka in Kanadčan iz Azorov ter kdo so Španka, Izraelec, Poljak in Belgijec, ki so postali tvoja Erasmus družina. Ob omembi vseh teh, ki so tako vplivali na tvoje življenje, se nezavedno nasmehneš – ker se spomniš vseh teh prej omenjenih čustev. Po vseh potovanjih, izletih in obiskih teh mnogih krajev ugotoviš, da na vsakem od teh krajev pustiš delček sebe. Tisti mali delček, ki je postal tako spremenjen, da se ne sklada več s tvojim bitjem. In tako po vsaki vrnitvi, pa naj bo to vrnitev domov ali vrnitev v tvoje Erasmus okolje, spoznaš, da tega kar iščeš, ni mogoče najti na nobenem kraju. Tvoj košček sveta niso kraji, ki si jih obiskal, ampak ljudje, ki so pisali to zgodbo s tabo. Spoznaš, da svoj košček sveta že ves čas nosiš s sabo. In da je čisto in samo tvoj.