Avtor: Katja Ošlak
Fakulteta: Filozofska fakulteta
Kraj: Salzburg, Avstrija
Izkušnja: študijska izmenjava Erasmus+
Obdobje: februar 2016 – junij 2016
Že odkar sem prvič slišala za program Erasmus, sem vedela, da se bom nekega dne tudi sama udeležila študijske izmenjave v tujini. Ko pride čas za prijavo in se spoznaš z vsemi postopki in »papirologijo« celotna zadeva sicer v začetku dobi malo grenak priokus in marsikdo v tem hitro najde izgovor, da izmenjavo odpove. Na srečo se to v mojem primeru ni zgodilo, sem pa jo bila primorana prestaviti za en semester, saj z našimi profesorji nikakor nisem mogla priti do konsenza pri dogovarjanju za zamenjavo predmetov. Pri izbiri mesta študija v tujini nisem dolgo oklevala, saj sem točno vedela, kaj si želim. Ker sem kljub želji po tujini precej navezana na dom, si nisem želela iti zelo daleč, želela pa sem študirati v nemško govoreči državi. Tako sem izbrala kar sosednjo Avstrijo in sicer Mozartovo mestece, Salzburg. Izkazalo se je, da Salzburg ni bil dobra izbira le zaradi dostopnosti (med izmenjavo sem kar 5-krat prišla vmes domov, za prevoz pa sem plačevala samo 25-30€), ampak tudi zaradi mnogih drugih prednosti. Gre za malo mestece, kjer ti je praktično vse dostopno s kolesom (ki sem ga uporabljala v vseh vremenskih razmerah kot prava Salzburžanka – tudi dež in sneg sta bila kein Problem), obdano je s čudovito naravo, kar pomeni mnogo opcij za športne aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, kopanje v bližnjih jezerih, …) in ponuja čudovite razglede.
Sama sem imela to srečo, da so me nastanili v študentu, ki je bil 3 km iz centra mesta, dobila sem ogromno samsko sobo s pogledom na park in gore (niti doma nimam takšnega razgleda), stanovanje z lastno kuhinjo in kopalnico pa sem si delila še s samo dvema drugima študentkama. V študentu je bil tudi zastonj fitnes in avtomat za pivo – domači Stiegl (za 1,10€ – medtem ko v gostilni stane 4€ 🙂 ) ter kar je bilo najpomembnejše – drugi Erasmus študentje. Verjetno nikjer drugje ne spoznaš toliko novih ljudi iz celega sveta naenkrat in se tako hitro povežeš z njimi kot na študentski izmenjavi. Občutki prvih dni so preprosto neverjetni. Ne veš, dokler tega ne sam doživiš. Ogromno ljudi, s podobnimi interesi na enem mestu. Vsi so odprti, komunikativni in za akcijo! Če iščeš nekoga, ki bo šel s tabo smučat, na pivo, kuhat večerjo, »hengat« ob reko ali pa samo oprat perilo – ga boš našel. Erasmus študenti postanejo tvoja nova družina in čeprav je tvoja prava družina daleč stran, se redko kdaj počutiš osamljenega, ker veš da nisi sam.
Zelo pogosto se organizirajo tudi kakšni izleti v bližnje države, npr. z mojo družbo smo šli na Eurotrip po Madžarski, Češki, Poljski ter Slovaški, prav tako smo šli smučat za podaljšan vikend na ledenik Kitzsteinhorn in bilo je res nepozabno. Čeprav sem bila zelo blizu doma (samo 3 ure in pol vožnje) ter so se zato mnogi prijatelji iz Slovenije norčevali iz mene, da to sploh ni pravi Erasmus, je bil moj Erasmus v resnici bolj pravi od marsikaterega drugega. V tistem obdobju sem bila namreč edina Erasmus študentka iz Slovenije in za čas izmenjave z nikomer nisem govorila slovensko. Ko je prišel k meni na obisk fant iz Slovenije, je rekel, da tako čudno odpiram usta, ko govorim, kot da sploh ne bi znala več slovensko! Neverjetno, kako hitro preklopiš jezik in kar naenkrat se zalotiš, da že razmišljaš v angleščini / nemščini.
Prav tako sem bila edina Erasmus študentka na moji študijski smeri (psihologija), kjer profesorji med mano in domačimi študenti niso delali nikakršnih razlik. V Avstriji psihologija spada med naravoslovne predmete, tako sem študij opravljala na Naturwissenschaftliche Fakultät (fakulteta za naravoslovje). Čeprav sem bila takrat še na dodiplomskem študiju, sem tam opravljala en predmet na magistrskem programu, saj je bil ta edini v angleščini. Ostale tri pa sem morala opraviti v nemščini in da sem dobila lepe ocene, sem vanje vložila dvakrat toliko truda in časa kot bi ga za primerljive izpite doma v slovenščini. In na rezultate sem bila neverjetno ponosna, saj je moje znanje nemščine v času izmenjave zrastlo iz A2 na B2 in lahko rečem, da so bili moji cilji glede znanja nemščine uresničeni.
Poleg teh pa sem pridobila še veliko dobrih prijateljev širom sveta, nepozabne izkušnje in spomine, ki bodo trajali vse življenje ter se naučila marsikaj novega o sebi. Zato je moj nasvet, ki ga dam vsakemu študentu, s katerim se pogovarjam o svoji izmenjavi naslednji: »Če si si enkrat v življenju zaželel iti na Erasmus izmenjavo, pojdi! Pri tem se ne oziraj na nikogar – če je tvoj trenutni partner pravi, te bo počakal. Ne rabiš iti daleč, ne rabiš iti za dolgo, samo pojdi in ne bo ti žal. Uredi papirje, pojdi skozi postopke, ne razmišljaj in samo pojdi. Ko boš prišel nazaj, boš bogatejši za nekaj, kar ti nihče nikoli ne bo mogel vzeti.«