Avtor: Valentina Čufar

Fakulteta: Filozofska fakulteta, smer psihologija

Kraj: Nemčija, Konstanz

Izkušnja: Erasmus+ izmenjava

Obdobje: 5. 3. 2018 – 27. 7. 2018

Neizmerna želja po tujini, po novih izkušnjah, hkrati pa velikanski strah. Strah pred tem, da stopiš iz cone udobja. Strah pred tem, da boš prisiljen biti nekaj, kar doslej nisi bil. Strah, da boš osamljen in te bo to vodilo v dejanja, ki jih drugače ne bi počel. Vse to, in še več, mi je rojilo po glavi pred izmenjavo. Pojavljala so se mi vprašanja: »Ali naj grem? Nisem že prestara za Erasmus izmenjavo? A niso izmenjave vedno samo zabave in nič drugega?«. Jaz sem želela nekaj več. Verjamem, da Erasmus izmenjava lahko marsikomu predstavlja samo daljši dopust in zabavo. Prav je tako, če si resnično želiš samo to. To pa niso bile moje želje, moje sanje.

Občutek imam, da veliko ljudi Erasmus enači samo z zabavo, z neko enostavno izkušnjo. Druge je preveč strah zapustiti cono udobja in zapustiti starše, prijatelje ter znance za nekaj mesecev. Oboji pa se ne dotikajo bistva izmenjave. Tukaj ne gre zgolj za zabavo ali trdo bitko. Gre za proces spoznavanja sebe, proces pravega osamosvajanja, proces razvoja. Ne morem reči, da na moji izmenjavi ni bilo ogromno strahov, težkih izkušenj, ter hkrati tudi obilo zabave. Seveda je bilo. Ampak ali ni bistvo življenja premikati meje, se soočati z izzivi in v vsem tem kaosu najti čas za sprostitev in zabavo? Po mojem, da je. Tujina ti lahko da vpogled v to, kako je življenje preprosto.

Sama sem se odločila za izmenjavo v majhnem, prikupnem nemškem mestu ob sproščujočem jezeru Bodensee, to je mesto Konstanz. V času izmenjave sem si želela kar se da veliko se naučiti, tako sem se na izmenjavo podala v času absolventa in tam opravljala zgolj dodatne predmete. Izbrala sem si preveč predmetov in tako na koncu naredila devet dodatnih predmetov, ter v samo petih mesecih skupaj zbrala več kot 40 ECTS točk. Od osebe, ki se bi v preteklosti lahko opisala kot deloholik, je bilo to kar pričakovati. Veliko časa sem preživela v knjižnici, kjer sem do poznih nočnih ur skupaj s svojimi najboljšimi prijatelji delala na projektih in se pripravljala za razne predmete. Vso učenje je bilo na izmenjavi veliko bolj zanimivo. Iz dolgih ur v knjižnici smo si marsikdaj naredili zabave, stali smo si ob strani in se spodbujali. Predvsem poudarjam ta del svoje izmenjave, ker je zame najpomembnejši. Spoznala sem, da se rada učim, delam na raznih projektih in da je to povsem v redu.

Ne glede na to kje si, lahko počneš točno to, kar si želiš. To je ena izmed ugotovitev, do katere v tujini lažje prideš. Zakaj? Ker imaš nešteto možnosti. Prideš v novi kraj, v družbo novih ljudi. Vse skupaj je nepopisan list papirja in sam izbereš kakšna bodo poglavja v tvoji knjigi. Nihče te ne pozna, sam izbereš kakšen bo glavni junak v tvoji zgodbi. Osebno menim, da je biti to kar si, najbolje, kar si lahko kadarkoli, vendar imaš hkrati izbiro biti kdorkoli drug. Sam izbereš osebe, ki bodo del tvoje zgodbe: nekatere osebe bodo mogoče samo v nekaterih poglavjih, druge pa bodo nastopale v vseh nadaljnjih poglavjih, ne samo v zgodbi o izmenjavi, ampak v tvoji zgodbi življenja. Izbereš tudi tematiko in dogodivščine na poti novih izkušenj. Nekoliko manj moči in vpliva imaš nad ovirami, izzivi in zapleti, vplivaš pa lahko na njihov razplet. Vse ti je odprto, vse je odvisno od tebe. Zavedanje tega lahko vzameš kot zastrašujočo izkušnjo ali kot neverjetno priložnost, svobodo življenja, ki se ti ponuja.

Na začetku izmenjave sem veliko časa posvetila spoznavanju ljudi, zabavam in bedenju dolgo v noč. Po mesecu in pol sem bila popolnoma utrujena. Rada imam zabave in druženje z ljudmi, nisem pa oseba, ki bi neprestano uživala v pitju alkohola in norenju po raznih klubih. Tako sem se odločila, da je čas za spremembo. Uničila sem svojo takratno predstavo o tem, da je Erasmus samo zabava in se posvetila stvarem, ki sem jih želela početi.

Na začetku me je bilo zelo strah. Strah me je bilo, da bom osamljena. Odločila sem, da bom vseeno sledila svojemu srcu. To je bila prava odločitev. Menim, da mi v Sloveniji takšna odločitev ne bi bila tako težka, hkrati pa bi v coni udobja težje spoznala, kaj resnično rada počnem. V domači državi se ne rabiš toliko truditi za ljudi v svojem življenju, saj imaš družino in prijatelje ob sebi že celo življenje. V tujini pa nimaš vedno te podpore. Vsaka sprememba, za katero se odločiš, lahko vpliva na spremembo tvojega kroga ljudi, tako v pozitivno, kot negativno stran. Vsekakor je pri tem pomembno poudariti dejstvo, da je spoznavanje novih ljudi na Erasmusu bolj enostavno kot kjerkoli drugje. Srečaš se z ljudmi iz celega sveta, ki so tako kot ti prestrašeni in odprti v upanju, da spoznajo podobno misleče ljudi. Prave ljudi spoznaš samo tako, da počneš stvari, v katerih uživaš. To je po mojem mnenju ena lepših izkušenj, ki jih lahko dobiš: spoznavanje novih ljudi, novih kultur, novih načinov mišljenja…

Na koncu spoznaš, da je to tista izkušnja, tisto znanje, od katerega iz izmenjave največ odneseš – medkulturno znanje. To je tisto več, kar sem si želela in si niti pomisliti nisem upala, da bom dobila. Hkrati pa ti izmenjava lahko ponudi samozavest, občutek sprejetosti, normalnosti in sposobnosti. Ob pogovorih z ljudmi spoznaš koliko je podobno mislečih ljudi po celem svetu. Izmenjava je v mojem srcu in mislih zagotovo odprla novo obzorje, za katero si nikoli nisem mislila, da sploh obstaja. Naj zaključim z mislijo o tem, kako veliko ti lahko ponudi menjava okolja. Pokaže ti preprostost in hkrati kompleksnost življenja. Pokaže ti, kako pomemben si sam zase: »Postala sem močna, tako močna oseba, da me ni strah se soočati s katerokoli situacijo. Nenazadnje imam sebe. Dokler si zvest sebi, imaš vse. Na izmenjavi so trenutki, ko imaš resnično samo sebe. Imaš ogromno novih prijateljev, vendar predvsem na začetku te vezi niso tako močne in trdne, da bi ti bile prava opora za borbo z življenjem. Tako si prepuščen sebi. Ne da bi vedel se naučiš, da je to tisto, kar potrebuješ v življenju.«