Destinacije
Avtor: Kaja Raščan
Fakulteta: Filozofska fakulteta UM
Kraj: Shanghai, Kitajska
Izkušnja: Shanghai Summer School (poletna šola)
Obdobje: 6. 7. 2017 – 7. 8. 2017
Naj začnem s tem, da nisem še ravno dosti potovala, niti znotraj Slovenije ne, pa ne zato, ker ne bi imela želje po tem. Tako je bil kar velik korak, da sem se odločila iti na poletno šolo v Shanghai za en mesec. Niti predstavljati si nisem mogla, kako bo to potekalo. So me pa vedno pritegnile azijske države, tako da sem se opogumila in prijavila.
Tja in nazaj sem šla z letalom, s postankom v Dubaju in ker sem imela ravno dovolj dolg postanek med obema letoma, sem uspela dobiti še zastonj prenočitev v hotelu z zajtrkom in večerjo, nazaj grede pa sem imela še dovolj časa iti na ogled samega mesta.
V Shanghai sem prišla 2 dni pred začetkom poletne šole, da sem lahko spoznala ostale udeležence in se na hitro navadila na mesto. Najprej. Takoj, ko stopiš iz letališča vate butne vročina. Tam smo bili sredi poletja, zato je bilo vedno okoli 40°C in soparno, ampak imam raje vročino kot pa mraz, zato mi je to kar ustrezalo, poleg tega je znotraj povsod klima. Zanimivo je tudi, da vsepovsod slišiš škržate, ni pa nikjer nobenih komarjev ali drugih insektov!
Internet je bil večinoma bolj ubog (poleg tega je potreben VPN če se želite izogniti cenzuri), ampak na koncu sploh ni bilo časa zanj; mi je bilo kar žal, da sem s sabo vlačila računalnik. Če pa smo želeli poklicati domov pa smo ga že nekje našli.
Stavbe so bile ogromne, ljudi je bilo veliko (in veliko jih je strmelo ali pa so se želeli fotografirati z nami) in hrana je bila odlična, tudi za izbirčneža kot sem jaz! Okoli študentskih domov je veliko uličnih prodajalcev hrane, znotraj naselja pa je tudi menza z zelo dobro in (zelo poceni!) hrano. Nekatere stvari so znane ali podobne (raca, cmoki,…), nekatere so bile nove in smo jih izbrali z veliko mero zaupanja (in veliko smo si delile s prijateljicami, tako da smo bile vse vedno site), nekatere pa so bile popolnoma nenavadne (kurje noge so popularne, jaz sem ostala kar pri mochijih in čaju s tapiokinimi kroglicami (bubble tea)). Veliko stvari je (zelo) pikantnih, če ne poveš, da naj ne začinjajo, ampak jaz imam tako hrano zelo rada, tako da sem bila navdušena.
Med tednom smo imeli pouk kitajščine vsak dan od 9:00 do 12:00, bila sem v začetni skupini, nekateri, ki pa so zadeve že malo bolj obvladali, pa so lahko izbrali tudi višje stopnje. Na koncu meseca smo imeli iz tega izpit (pogoj za štipendijo), a če ga lahko opravim jaz, ki zjutraj ne funkcioniram, zato sem pri pouku poslušala le na pol; ki sem cele dneve preživela vsepovsod po mestu in le zadnji dan za knjigo, potem ga lahko tudi vi.
Prvi teden sta nam organizatorja razkazala mesto, najboljše kraje za nakupovanje, hrano in zabavo, seveda smo obiskali tudi znameniti Pearl tower, vrtove Yu in pa bližnje mesto Suzhou, učili smo se izdelovanja kitajskih xiao long bao (cmoki z mesom in zelenjavo) in kaligrafije. Veliko je bilo tudi zabav v različnih klubih, v katerih je bila pijača za nas brezplačna, v najbolj znamenitem pa so imeli tudi akvarij z mladimi morskimi psi. Teh se sicer nisem toliko udeleževala, bolj so me zanimali parki, muzeji in nakupovalni centri. Večina stvari tam je poceni v primerjavi s Slovenijo, poleg tega pa je pomembna še tržnica s poceni oblačili in »fake market«, pa seveda še nakupovalni center, le eno postajo naprej od doma.
Ob vikendih smo z novimi prijateljicami organizirale tudi izlet v Hangzhou in Peking. Hangzhou je čudovito mesto z veliko narave in čudovitimi pagodami, Peking pa tako poznate, tja smo šle s hitrim vlakom (300km/h), obiskale smo Prepovedano mesto, trg Tiananmen, in Qianmen tržnico, in pa seveda Kitajski zid. Nisem pričakovala, da bo slednje tako zabavno, razgled je čudovit, do zidu se pelješ s sedežnico, potem hodiš dokler v nogah ne čutiš vseh mišic, za katere nisi niti vedel, da obstajajo, dol pa se spustiš kar po toboganu. To je bila zame najlepša in najbolj nepričakovana izkušnja in ni mi žal, da nisem tisti vikend ostala v Shanghaju, čeprav sem najprej to nameravala.
Cena poletne šole je bila 1090€, vendar smo prejeli štipendijo za 780€. Sami smo plačali letalsko karto, vizo (60€), in kar smo porabili tam (hrana, voda, izlet v Peking in Hangzhou), so pa cene nižje kot pa v Mariboru (kosilo v menzi: 13¥, je 1,68€).
Pogoj za udeležbo je bila seveda tudi angleščina, jo je pa dobro razumelo le malo kitajcev (profesorice in nekateri prodajalci), kar je vodilo do veliko mahanja in kazanja z rokami, in pa kakšnih smešnih pripetljajev. Prav tako je treba upoštevati, da je tam ogromno ljudi, čakalne vrste so večje in pa več je gneče. Dobro sem si zapomnila zadnji dan, ko sem obiskala Muzej znanosti in tehnologije, in ko sem končno prišla do okenca za vstopnice, sem na tabli prebrala, da je v njem trenutno 13,000 ljudi (polovica otrok seveda).
Kultura je povsem drugačna in veliko stvari je pričakovano nenavadnih (sir, mlečni izdelki in klobase niso ravno pogosti), a je prav sveže videti nek popolnoma drug svet in ljudje so bili vedno prijazni in potrpežljivi. Iz Kitajske sem domov prinesla poleg spominkov, ličil, sladkarij in ostalih nujnih stvari še dragocena prijateljstva in zaupanje, da potovanje v tuje kraje, tudi če nikogar ne poznaš, ni tako strašno, drago ali negotovo kot se zdi.
